Posojilojemalci, ki so pred leti sklenili kreditne pogodbe v švicarskih frankih (CHF), so v zadnjih mesecih prejeli pomembne in spodbudne novice. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je namreč sprejelo več odločitev, ki pomembno vplivajo na položaj kreditojemalcev in dodatno utrjujejo sodno prakso v njihovo korist.

Odločitve se nanašajo na vprašanje ničnosti kreditnih pogodb, vračila prejetih zneskov, pravice bank do nadomestila za uporabo denarja ter na vprašanje zastaralnih rokov. V vseh obravnavanih primerih je sodišče odločilo v korist potrošnikov, kar predstavlja nov pomemben mejnik v dolgoletni pravni bitki glede kreditov v švicarskih frankih.

Banke nimajo pravice do nadomestila za uporabo denarja

Ena izmed najpomembnejših odločitev Vrhovnega sodišča se nanaša na vprašanje, ali lahko banka od kreditojemalca zahteva dodatno plačilo oziroma nadomestilo za uporabo denarja v primeru, ko je kreditna pogodba razglašena za nično.

Vrhovno sodišče je zavzelo jasno stališče, da takšna pravica banki ne pripada.

Če je pogodba nična, velja splošno pravilo civilnega prava, da morata pogodbeni stranki vrniti tisto, kar sta na podlagi pogodbe prejeli. To pomeni:

  • potrošnik mora vrniti prejeto glavnico kredita,
  • banka pa mora vrniti vse prejete obroke, vključno z obrestmi in drugimi plačili.

Banka pa ne more zahtevati dodatnega plačila zgolj zato, ker je kreditojemalec določeno obdobje razpolagal s posojenim denarjem. Sodišče je poudarilo, da bi takšna rešitev zmanjšala učinkovitost varstva potrošnikov in bila v nasprotju z evropskim pravom.

Takšno stališče predstavlja pomembno zmago za kreditojemalce, saj so banke v številnih postopkih poskušale uveljavljati zahtevke za plačilo nadomestila za uporabo kapitala, kar bi lahko pomenilo več deset tisoč evrov dodatnih obveznosti.

Kaj pomeni popolna ničnost pogodbe?

V številnih primerih so sodišča ugotovila, da so določbe o valutni klavzuli v švicarskih frankih nepoštene. Če po odstranitvi teh določb pogodba ne more več obstajati, je posledica popolna ničnost kreditne pogodbe.

Po nedavni odločitvi Vrhovnega sodišča, sprejeti po prejemu odgovora Sodišča Evropske unije v zadevi C-386/25, mora potrošnik banki vrniti le znesek, ki ga je dejansko prejel ob izplačilu kredita, in sicer v evrski protivrednosti na dan izplačila kredita.

To pomeni, da:

  • kreditojemalec ne vrača zneska po današnjem menjalnem tečaju CHF,
  • ne nosi tečajnega tveganja za obdobje po sklenitvi pogodbe,
  • banki ni dolžan plačati nadomestila za uporabo denarja.

Praktično gledano lahko takšna odločitev za številne potrošnike pomeni bistveno nižjo obveznost do banke in možnost zahtevati vračilo preplačanih obrokov.

Vprašanje zastaralnega roka

Eno izmed ključnih vprašanj v sporih glede kreditov v švicarskih frankih je tudi vprašanje zastaranja.

Banke so pogosto zatrjevale, da so zahtevki kreditojemalcev zastarali, ker naj bi potrošniki za morebitno ničnost pogodbe vedeli že pred mnogimi leti. Takšna argumentacija bi mnogim posojilojemalcem preprečila uveljavljanje njihovih pravic.

Sodna praksa pa se v zadnjem času razvija v smeri učinkovitejšega varstva potrošnikov.

Sodišče Evropske unije je večkrat poudarilo, da zastaralni rok ne more začeti teči, dokler potrošnik objektivno ne more vedeti:

  • da pogodbeni pogoj ni pošten,
  • da ima na podlagi tega določene pravice,
  • in kakšne pravne posledice izhajajo iz ničnosti pogodbe.

Povedano drugače, zastaralni rok ne more začeti teči zgolj zato, ker je potrošnik opazil rast mesečnih obrokov ali spremembe tečaja švicarskega franka.

Potrošnik mora biti seznanjen s tem, da ima zaradi nepoštenih pogodbenih določil pravico zahtevati sodno varstvo.

To stališče je za kreditojemalce izjemnega pomena, saj pomeni, da številni zahtevki kljub preteku več let od sklenitve kreditne pogodbe še vedno niso zastarali.

Vračilo obresti in drugih plačil

Če je kreditna pogodba razglašena za nično, ima kreditojemalec praviloma pravico zahtevati vračilo vseh zneskov, ki jih je plačal banki in presegajo prejeto glavnico kredita.

To vključuje:

  • redne obresti,
  • zamudne obresti,
  • stroške odobritve kredita,
  • stroške vodenja kredita,
  • druga plačila, ki jih je banka prejela na podlagi nične pogodbe.

Pravica do vračila obresti je lahko za posamezne kreditojemalce zelo pomembna, saj so mnogi v letih odplačevanja banki plačali bistveno več, kot so si dejansko izposodili.

V določenih primerih lahko potrošnik od banke zahteva tudi zakonske zamudne obresti od posameznih preplačil, kar lahko skupni zahtevek še dodatno poveča.

Kaj pomenijo zadnje odločitve za kreditojemalce?

Najnovejše odločitve Vrhovnega sodišča pomenijo dodatno utrditev pravnega položaja posojilojemalcev v sporih glede kreditov v švicarskih frankih.

Iz sodne prakse izhajajo predvsem naslednja pomembna pravila:

  1. Banka nima pravice do nadomestila za uporabo denarja, če je kreditna pogodba nična.
  2. Potrošnik mora vrniti le dejansko prejeto glavnico v evrski vrednosti na dan izplačila kredita.
  3. Potrošnik lahko zahteva vračilo vseh obresti in drugih plačil, ki jih je banka prejela na podlagi nične pogodbe.
  4. Zastaralni rok ne začne teči, dokler potrošnik objektivno ne more vedeti za nepoštenost pogodbenih določil in svoje pravice.

Ali lahko še vedno vložite zahtevek?

Mnogi kreditojemalci menijo, da je za uveljavljanje njihovih pravic že prepozno. Vendar najnovejša sodna praksa kaže, da temu pogosto ni tako.

Vsak primer je treba presojati individualno, pri čemer je pomembno preveriti:

  • vsebino kreditne pogodbe,
  • pojasnilno dolžnost banke ob sklenitvi pogodbe,
  • datum seznanitve potrošnika z njegovimi pravicami,
  • že izvedena plačila in trenutno stanje kredita.

Glede na razvoj sodne prakse imajo številni kreditojemalci še vedno možnost zahtevati ugotovitev ničnosti pogodbe ter vračilo preplačanih obresti in drugih zneskov.

Zaključek

Zadnje odločitve Vrhovnega sodišča predstavljajo eno najpomembnejših prelomnic v sporih glede kreditov v švicarskih frankih. Sodišče je ponovno potrdilo visoko raven varstva potrošnikov in jasno zavrnilo poskuse bank, da bi po ugotovitvi ničnosti pogodb zahtevale dodatna nadomestila za uporabo denarja.

Poleg tega sodna praksa glede zastaralnih rokov odpira vrata številnim kreditojemalcem, ki so menili, da svojih pravic ne morejo več uveljavljati.

Za vse, ki so sklenili kredit v švicarskih frankih in se soočajo s posledicami valutnega tveganja, so zadnje sodne odločitve pomembno sporočilo: pravni boj še ni končan, možnosti za uspešno uveljavljanje zahtevkov pa so danes večje kot kadarkoli prej.